ZGODBE AKROBATOV: Algorythmo

Lovro Rakar je bil vedno obdan s talentiranimi kolegi neštetih idej, tako da mu je bilo kar naravno že za maturitetno nalogo razviti igralno konzolo. Profesor, navdušen nad izdelkom, ga je spodbudil, da je njeno delovanje in ves proces izdelave predstavil na MIDEM mednarodni konferenci in kasneje na celjskem sejmu MOS.

Tako se je Lovro prvič konkretno poglobil v inženirske spretnosti. »To mi je pa všeč!« je sam pri sebi ugotovil. 

Z bendom, ki se je razvil iz skavtskih vod, so že nekaj let igrali po Sloveniji. Vedno znova so imeli težave s postavitvijo in ozvočenjem bobnov. Če imaš v krvi iskanje rešitev, jih iščeš pri vsakem zoprnem problemu … Najprej so težavo reševali s kahonom – tolkalo, primerno tudi za manjše prostore, ki pa ima zelo malo različnih zvokov. Bi se dalo kako bolje kot to? Kako bi iz tega majhnega kahona izvabili več zvokov? 

Prvi prototip je Lovro sestavil nekaj ur pred nastopom benda. Na kahon je prilepil nekaj piezzo senzorjev in jih povezal z digitalnim vmesnikom starih elektronskih bobnov. Špil je uspel, nad idejo in zvokom pa se je navdušil tudi prijatelj Jernej Jezeršek. 

Ko so pri predmetu ekonomika na IAM dobili nalogo, da razvijejo in predstavijo poslovno idejo, je Lovro takoj dvignil roko: »Imam idejo! V bistvu imam že produkt! Najnaprednejši ojačevalnik zvoka cajona.« Tako se je prvič seznanil s snovanjem poslovnega modela. Ob koncu semestra je Lovro poprosil profesorja ekonomike Eneja Gradiška, če bi postal njegov mentor in mu pomagal dodelati poslovni model za na tekmovanje POPRI. Z veseljem mu je priskočil na pomoč in čez tri mesece trdega dela so Nejc, Mihael in Lovro s produktom OnStage (zdaj Algorythmo) zmagali na 20. državnem tekmovanju POPRI.

Takoj za tem je kontaktiral Katapult in navdušil že pri prvi predstavitvi. Jure je po njegovem nastopu komentiral: »Temu bo ratal'.«

Jure jim je pomagal pri prvih nasvetih, kako narediti ohišje in kakšne procesorje je smiselno uporabiti. Potem so jim pomagali še ostali strokovnjaki na Dewesoftu, sploh na področju elektronike. Velik izziv je namreč narediti funkcionalno vezje, kjer ni prisotnega nobenega šuma.

Posebej radi izpostavijo Saša Piskarja - muzičar, ki obvlada merilno tehniko – le kdo bi lahko bil boljši kot to. Svetovali so jim, kakšno platformo, kakšne čipe, kakšna vezja uporabiti … Hvala, Dewesoft, za vse koristne informacije!

Nasploh so našli mnogo vzporednic z Dewesoftom. »Prav prirastel nam je k srcu. Ukvarjajo se s procesiranjem analognih signalov, torej merilnih inštrumentov, mi pa z zelo podobnimi stvarmi, samo da temu analognem signalu rečemo zvok.«

S pomočjo Katapult Metala so dodelali ohišje. »Prvič nam je nekdo tako praktično povedal – tu imaš ta stroj, za ohišje rabiš oni stroj …«

Lovro je prišel do Katapult Metala samo s 3D modelom ohišja. 10 minut kasneje je ohišje držal v roki. »Proizvodni proces so ustavili za tisti en moj kos, da sem ga dobil. Sem bil kar malo ganjen …« Ne le to, povezali so ga še s podjetjem B&M za eluksiranje in peskanje. »A ti si iz Katapulta? Ti bomo kar zastonj naredili.« In spet je bil ganjen. 

Vključili so se še v program Saša inkubatorja, kasneje dobili še 2. mesto na Rektorjevi nagradi Univerze v Ljubljani.

Sedaj so v fazi prve prototipne serije, ki jih bodo dali v testiranje prvim uporabnikom. Ključnega pomena pri zasnovi vezja MSP-ja sta bila tudi prijatelja Andraž Balantič in Marko Klobčar, ki sta kolegom pomagala ustvariti modularno vezje, ki omogoča hitro nadgradnjo in iteracije.

Lovro, od kje taka strast do ustvarjanja, do podjetništva? »Rad počnem stvari, ki mi dajejo smisel. To, da je na koncu nek izdelek, ki ga lahko primem roke in vidim, kaj sem ustvaril. Take stvari lahko delamo pozno v noč. Včasih kar pozabimo na čas in do petih zjutraj lotamo, razvijamo, iščemo rešitve, karkoli. Ko ima zadeva smisel, ni nič težko.

Druga pomembna stvar mi je pa sodelovanje z izjemno talentiranimi ljudmi. Rad sem v krogu takih, saj me izpopolnjujejo in dajejo navdih. Samo na ta način nam je uspelo, da smo prišli do tu, kjer smo.«

Kaj bi svetoval tistim, ki imajo idejo, a se še niso aktivno lotili izvedbe? »Malo plehko mi je reči, da delaj nekaj, kar te naredi veselega. Raje rečem, da počni stvari, ki ti dajejo smisel. Tako ti zlahka ne bo zmanjkalo energije.

V Sloveniji imamo ogromno možnosti razvijati svoje ideje. Obkrožite se z ljudmi, ki imajo ta žar. Tega se kar nalezeš …«

Kaj pa če nas je strah začeti? Če ne vemo ali smo za podjetništvo? »Prepričan sem, da je vsakdo že kdaj rešil nek problem, ki ga je hotel rešiti. To je to. To je na koncu podjetništvo.«

Projekt Algorythmo lahko spremljate na spletni strani Algorythmo.com, kjer lahko produkt prednaročite, se naročite na novice in inovacije ekipe Algorythmo.